Podrobnosti o primeru

Kategorija

Ortodontija

Opis primera

Ortodontija v svojem maksimumu – generalizirana zbitost, obrnjen ugriz zgornjega desnega drugega sekalca, zapiranje prostora na mestih izgubljenih kočnikov v zgornji in spodnji čeljusti. Poleg oslabljene estetike nasmeha zaradi generalizirane zbitosti in desnega drugega sekalca, ki je postavljen od znotraj proti spodnjim zobom, je pacientka pred tem izgubila še enega zgornjega in dva spodnja kočnika.

Poleg reševanja vseh kompleksnih ortodontskih težav smo se odločili, da meje ortodontske terapije potisnemo do maksimuma in z zdravimi zobmi pacientke zapremo prostore izgubljenih zob. Zdrave zobe (sedmice in osmice) smo premaknili na mesta izgubljenih prvih kočnikov (šestice).

Da bi to dosegli, smo s fiksno ortodontsko napravo postavili začasno kostno sidrišče (mini implantat), ekstraradikularno v predel brade.

Mini implantat Pri zapiranju največjega prostora na mestu izgubljenega spodnjega desnega kočnika smo potrebovali sidro Mini implantata . V tem primeru, ker je bila terapija v drugih segmentih kompleksna, je ta postopek zapiranja prostora podaljšal skupni čas terapije za približno 7-8 mesecev. S tem posegom smo zravnali sedmice, ki so se zrušile v brezzobi prostor, kar bi brez ortodontskega posega povzročilo nadaljnje nagibanje teh zob v brezzobi prostor in njihovo izgubo. Poleg tega, da smo te zobe rešili pred nadaljnjim poslabšanjem njihovega položaja, smo te zobe postavili na mesto izgubljenih »šestic«. Korenine spodnjih »sedmic«, kot je prikazano na ortopantomogramih, so morale premostiti pot, večjo od 10 milimetrov, čeprav se je v ustih, ker so bile krone nagnjene naprej, ta prostor zdel veliko manjši.

S tem je izgubila potreba po protetičnem nadomestku teh zob (implantati ali mostički) in so se močno zmanjšali ekonomski izdatki za zobozdravstveno rehabilitacijo te pacientke. Poleg ekonomskega vidika pacientki ne bo treba brusiti zdravih zob, da bi postavili mostiček ali opraviti operacije, da bi postavili zobne implantate in nadomestili izgubljeno kost na brezzobnih območjih. Zaradi tega je bil ta postopek z vidika zdravja najboljša rešitev.

Zaradi lepšega videza so bili vrhovi zgornjih sekalcev, ki so bili pred začetkom ortodontske terapije neenakomerno obrabljeni, preoblikovani brez protetičnih del, kot so furnirji in krone, za boljšo estetiko pa je treba še nadomestiti staro protetično delo na mestu zgornjega levega prvega premolarja.

Na fotografijah zaključka ortodontske terapije s fiksno ortodontsko napravo je razvidno, da so zobje postavljeni v idealno okluzijo, kot tudi zdrave dlesni, saj zob nismo preveč razširili, da bi dobili prostor. Izpolnjenih je vseh 6 ključev Andrewsove normalne okluzije, pri katerih vedno vztrajamo. Osnovna merila za dolgoročno stabilnost, zdravje in idealno funkcijo žvečenja, ki smo jih dosegli, so: ujemanje zgornje in spodnje sredine zobnega loka, zgornji očesci so postavljeni za spodnjim očesom v razredu I, zgornji sekalci so »naslonjeni« na spodnje sekalce in jih navpično presegajo z idealno višino 2 do 3 milimetre, odsotnost rotacije zob, vsi prostori med zobmi so zaprti in vsi zadnji zgornji zobje so postavljeni idealno z zunanjo grudico, zunaj zunanje grudice spodnjih zob.

Če vprašate nas, je ortodontija kraljica vseh vej zobne medicine. Samo specialist ortodont lahko ortodontski primer obravnava z vseh vidikov in svetuje pacientu o možnostih in potencialnih nevarnostih ortodontije v njegovem primeru. To je primer, kaj lahko naredi ortodontija, kako zapletena je, kakšen mora biti ugriz po dobri ortodontiji in zakaj ortodontija v nekaj mesecih ne izravna zob z »čudežnimi« zobnimi aparati. Vsak načrt terapije mora biti podrobno načrtovan, vsak korak ortodontske terapije mora biti pravilen in pregledan ob vsakem pregledu med ortodontsko terapijo.

Edini pravilen pristop od začetka katerekoli vrste ortodontske terapije je celovito informiranje pacienta o vseh možnostih, ki jih ortodontija v njegovem primeru lahko nudi in kakšne negativne posledice bo povzročilo »ravnanje« zob brez usklajevanja ugriza in potiskanje zob preko njihovih bioloških meja. V ortodontiji pri odraslih bolnikih veljajo vse, včasih celo strožje meje premikanja zob kot pri otrocih.